Pogosta vprašanja

Pogosta vprašanja – prevajanje in lektoriranje

Kaj pomeni izvorni in kaj ciljni jezik?
Izvorni jezik (A) je jezik, iz katerega se prevaja, ciljni jezik (B) pa je jezik, v katerega se prevaja.
Kakšna je prevajalska norma?
Norma je pet (5) strani prevoda v slovenski jezik na dan ali štiri (4) strani prevoda v tuj jezik na dan. Pri izračunavanju dnevnega učinka prevajalca se ne šteje dan prevzema in dan oddaje, konec tedna in prazniki. Dodatek za nujnost se lahko uveljavlja le v dogovoru z naročnikom prevoda.
Kaj je dodatek za nujnost?
Dodatek za nujnost je znesek, ki se prišteje k osnovni ceni prevoda in znaša do 50%, kadar je dnevni učinek prevajalca do 30% večji od norme, in 100 % za zelo nujen prevod, kadar je dnevni učinek prevajalca do 60 % večji od norme.
Kaj pomeni posebej zahteven prevod?
Posebej zahteven prevod je tisti strokovni prevod, kjer gre za terminološko zahtevnost ali težko razumljivost izvirnika.
Kako se obračunavajo posebne storitve prevajalca (npr. urejanje besedila, tabel, grafičnih prikazov in slik)?
Posebna opravila, ki jih opravi prevajalec v zvezi s prevodom, se zaračunavajo glede na dejansko porabljen čas in nastale stroške.
V kakšni obliki lahko posredujem prevod?
Prevod je mogoče posredovati v pisni obliki po faksu ali pošti, v elektronski obliki (v formatih: doc, pdf, rtf, tiff, jpg, html) po e-pošti ali osebno v sprejemni pisarni. Če besedilo, ki je poslano v prevod, ni v ustrezni elektronski obliki, se zaračuna strošek pretvorbe v ustrezno elektronsko obliko v višini 10 % osnovne cene.
Kaj je sodno overjen prevod?
Sodno overjen prevod je sestavljen iz dokumenta v izvirniku in njegovega prevoda v ciljni jezik. Dokumenta sta skupaj povezana s trakom in opremljena z žigom sodnega tolmača.
Kaj pomeni lektoriranje besedila?
Lektoriranje besedila pomeni jezikovni pregled besedila (slovnica, slogovna in terminološka ustreznost izrazov). Lektorirati je mogoče tako besedilo v izvornem kot tudi besedilo v ciljnem jeziku. Prevod za tisk se dodatno lektorira, stroški za lekturo pa se prištejejo k ceni prevoda. Besedilo se lektorira tudi na zahtevo naročnika.
Kaj pomeni redakcija besedila?
Besedilo za javno objavo oz. tisk se pregleda tik preden se pošlje v tiskarno. Z redakcijo, ki običajno sledi lekturi besedila, se odpravijo morebitne spregledane napake, ki so predvsem tehnične narave.
Kako se obračunava lektoriranje besedila?
Lektoriranje besedila znaša od 15% do 50% od osnovne cene, odvisno od zahtevnosti lekture in roka za oddajo.

Pogosta vprašanja – tolmačenje

Kakšna je razlika med prevajanjem in tolmačenjem?
Prevajanje je prenos sporočila oz. besedila v pisni obliki iz izvornega v ciljni jezik. Pri tolmačenju se sporočilo iz izvornega v ciljni jezik posreduje ustno.
Kakšne oblike tolmačenja poznamo?
Konferenčno tolmačenje je lahko konsekutivno, simultano ali šepetano tolmačenje. Zadnje čase se zelo pogosto uporablja tudi t.i. telefonsko tolmačenje.
Kakšna je razlika med konsekutivnim, simultanim in šepetanim tolmačenjem?
Pri konsekutivnem tolmačenju tolmač najprej prisluhne govorniku, ki pove krajše besedilo oz. smiselno zaključeno enoto, potem pa s pomočjo zapiskov in svojega spomina vsebino pretolmači v ciljni jezik. Tolmač se najpogosteje nahaja tik ob govorniku. Konsekutivno tolmačenje zahteva več časa, zato je primerno za bilateralna srečanja in v prostorih, kjer ni opreme za simultano tolmačenje oz. kjer ni možna namestitev prenosnih kabin.
Pri simultanem tolmačenju se vsebina govora prevaja v ciljni jezik istočasno oz. z manjšim časovnim zamikom. Tolmač sedi v kabini za prevajanje in Za tovrstno tolmačenje potrebujemo ustrezno tehnično opremo (kabina, mikrofon in slušalke); tolmač sedi v kabini za prevajanje. Simultano tolmačenje uporabljamo na multilateralnih konferencah, kongresih, tiskovnih konferencah, simpozijih, seminarjih in podobnih srečanjih.
Šepetano tolmačenje je podobno simultanemu tolmačenju, vendar pa poteka brez opreme. Tolmač poslušalcem ves čas šepeta, zato je primerno le za skupino dveh ali treh poslušalcev. Šepetano tolmačenje se uporablja, ko jezika, v katerem poteka srečanje, ne razumeta le dva ali trije poslušalci.
Kaj pomenijo oznake A, B in C pri posameznih jezikih?
S črkami A, B in C označujemo položaj, ki ga posamezen jezik zavzema v tolmačevi jezikovni kombinaciji. – jezik A je tolmačev materni jezik; – jezik B je tolmačev aktivni jezik, iz katerega in v katerega je tolmač usposobljen tolmačiti; – jezik C je tolmačev pasivni jezik, iz katerega tolmači.
Kakšno tolmačenje je retour?
Če tolmač tolmači v jezik, ki ni njegov materni jezik, se tovrstnemu simultanemu tolmačenju reče retour.
Kaj pomeni, da je tolmač v vlogi releja?
Gre za simultano tolmačenje, tolmačenje takega tolmača pa služi kot izvorno besedilo za ostale kabine, iz katerih tolmačijo v vse druge uradne jezike konference.